Gluhoslepota je posebna in samostojna oblika invalidnosti, ki izhaja iz hkratne okvare sluha in vida. Pri tem sta oba čuta prizadeta do te mere, da se njuni funkciji ne moreta učinkovito medsebojno dopolnjevati ali nadomeščati. Gluhoslepota ne predstavlja zgolj seštevka dveh senzoričnih okvar, temveč edinstveno invalidnost, ki posameznika pomembno zaznamuje na vseh področjih življenja. Vključuje različne stopnje in kombinacije izgube sluha in vida, zaradi česar potrebuje vsaka oseba individualno prilagojeno podporo in način komunikacije.
Osrednjo vlogo na tem področju v Sloveniji že več kot dve desetletji opravlja Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN. Združenje je nastalo z namenom zastopanja interesov oseb z gluhoslepoto ter razvoja storitev in podpore, ki jim omogočajo čim bolj samostojno življenje. Danes je nepogrešljiv sogovornik pri oblikovanju rešitev za gluhoslepe ter pomemben nosilec razvoja jezika gluhoslepih v Sloveniji.
Slovenija je zaradi prizadevanj združenja in številnih posameznikov na področju gluhoslepote dosegla izjemne uspehe. Postala je prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih zapisala v svojo ustavo. Ta zgodovinski korak ni pomenil zgolj pravnega priznanja jezika, temveč tudi priznanje skupnosti gluhoslepih, njihove kulture, identitete in pravice do enakopravnega vključevanja v družbo.
Pomemben napredek je bil dosežen tudi na zakonodajnem področju s sprejetjem Zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon osebam z gluhoslepoto zagotavlja pravico do uporabe njihovega jezika ter pravico do tolmača za jezik gluhoslepih. S tem so bile ustvarjene pomembne podlage za večjo dostopnost informacij, večjo samostojnost ter učinkovitejše uresničevanje človekovih pravic na vseh področjih življenja.
Vrednote, ki jih zagovarja Združenje DLAN, so tesno povezane tudi s poslanstvom Lions organizacije. Lions distrikt 129 Slovenija si že vrsto let prizadeva pomagati ranljivim skupinam, krepiti humanitarnost in ustvarjati bolj vključujočo družbo. Sodelovanje med Združenjem DLAN in Lionsi zato temelji na skupnem prepričanju, da si vsak posameznik zasluži možnost, da je slišan, razumljen in sprejet.
Poseben pomen temu sodelovanju daje tudi zgodba Helen Keller, ene najbolj navdihujočih osebnosti 20. stoletja. Kljub gluhoslepoti je postala svetovno prepoznavna avtorica, predavateljica in zagovornica pravic oseb z invalidnostjo. Njena življenjska zgodba dokazuje, da lahko posameznik s podporo okolja, dostopom do komunikacije in priložnostjo za razvoj preseže navidez nepremostljive ovire. Prav Helen Keller je leta 1925 člane Lions klubov pozvala, naj postanejo »vitezi slepih v križarskem pohodu proti temi«, s čimer je zaznamovala eno najpomembnejših področij delovanja Lions organizacije. Njena sporočila o enakih možnostih, dostojanstvu in vključevanju še danes povezujejo Lions organizacijo in skupnost gluhoslepih.
Pomemben korak pri krepitvi sodelovanja med Lions distriktom 129 Slovenija in Združenjem gluhoslepih Slovenije DLAN je bil tudi Tabor jezika gluhoslepih, ki je potekal 26. in 27. septembra 2026 v Samostanu Mekinje v Kamniku. Tabora sta se udeležili guvernerka Lions distrikta 129 Slovenija Marja Dolamič, pooblaščenka Leo klubov Slovenije Hanah Karba in član Lions kluba Škofja Loka Jože Bogataj.
Udeležencem je sekretarka Združenja DLAN asis. dr. Simona Gerenčer predstavila delovanje združenja, razvoj področja gluhoslepote v Sloveniji ter pomen jezika gluhoslepih za življenje posameznika. Posebej je poudarila, da je jezik gluhoslepih mnogo več kot zgolj način sporazumevanja. Predstavlja namreč most do informacij, odnosov, samostojnosti in aktivnega sodelovanja v družbi.
Posebej dragocen del tabora so bile praktične delavnice, skozi katere smo lahko udeleženci na lastni koži občutili, kako zahtevno je življenje, ko se človek ne more več zanesti na vid in sluh. Zaposleni Združenja DLAN so nam zavezali oči in nam dali čepke za ušesa. V takšnih okoliščinah smo morali poiskati različne predmete, naliti kozarec vode ter se sprehoditi, ob njihovem spremstvu, po vnaprej pripravljenem terenu. Ob tem pa nismo spoznali zgolj praktičnih izzivov, s katerimi se srečujejo osebe z gluhoslepoto, temveč tudi njihove življenjske zgodbe. Neposredni pogovori in pričevanja so udeležencem približali vsakdanje življenje ljudi z gluhoslepoto, njihove izzive, premagovanje ovir, pomen podpore okolice ter izjemno moč in vztrajnost, ki ju potrebujejo pri soočanju z omejitvami vida in sluha.
Naloge, ki se videčemu in slišečemu človeku zdijo povsem vsakdanje, so se hitro spremenile v zahtevne preizkušnje. Izkušnja je udeležencem omogočila globlji vpogled v vsakodnevne ovire, s katerimi se srečujejo osebe z gluhoslepoto, ter pokazala, kako pomembni so prilagojeni načini sporazumevanja, dostopno okolje in ustrezna podpora.
Tabor je obenem izpostavil tudi pomen kulture gluhoslepih ter nepogrešljivo vlogo osebnih asistentov in tolmačev za jezik gluhoslepih, ki s svojim znanjem, predanostjo in razumevanjem pomembno prispevajo k večji samostojnosti in kakovosti življenja oseb z gluhoslepoto.
Srečanje v Mekinjah je tako še enkrat pokazalo, da se vključujoča družba gradi predvsem z razumevanjem, spoštovanjem in pripravljenostjo prisluhniti drug drugemu. Sodelovanje med Združenjem gluhoslepih Slovenije DLAN in Lions distriktom 129 Slovenija predstavlja pomemben prispevek k večji prepoznavnosti gluhoslepote ter k ustvarjanju okolja, v katerem imajo vsi ljudje enake možnosti za aktivno, samostojno in dostojanstveno življenje. Takšna srečanja pa hkrati dokazujejo, da lahko s povezovanjem različnih organizacij, izmenjavo znanja in medsebojnim razumevanjem gradimo skupnost, v kateri nihče ni spregledan in v kateri ima vsak posameznik možnost, da razvije svoje potenciale ter polno sodeluje v družbi.
