PROJEKT:

Srčni zastoj

Srčni zastoj je končna posledica bolezni srca in ožilja. Dobrodelne aktivnosti so usmerjene v spodbujanje zdravega načina življenja kot najpomembnejši preventivi pred srčno-žilnimi boleznimi in v zagotavljanje pogojev za reševanje ob srčnem zastoju.

SHEMA

1.SRČNI ZASTOJ:
1.1.PREVENTIVA SRČNO ŽILNIH BOLEZNI
1.1.1.ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
1.1.1.1.RADI IMAMO SVOJE SRCE
1.2.REŠEVANJE OB SRČNEM ZASTOJU
1.2.1.MREŽA JAVNO DOSTOPNIH AED
1.2.1.1.DEFIBRILATORJE NA ULICE
1.2.2.USPOSABLJANJE PREBIVALSTVA ZA REŠEVANJE
1.2.2.1.OTROCI REŠUJEJO ŽIVLJENJA

PREVENTIVA SRČNO ŽILNIH BOLEZNI

Spodbujanje zdravega načina življenja je najboljši preventivni ukrep tako za srčno žilne bolezni kot tudi diabetes. V lionističnem letu 2018/2019 je v sodelovanju s Hoferjem potekal projekt RADI IMAMO SVOJE SRCE. Pred Hoferjevimi  trgovinami, ki so opremljene s stalno javnimi dostopnimi AED so bile prireditve, na katerih se je osveščalo o srčnem zastoju in potrebnih ukrepih, če do njega pride (LINK 1).

MREŽA JAVNO DOSTOPNIH AED

 

Ob srčnem zastoju je edina rešitev defibrilacija v prvih nekaj minutah. Če jo izvedemo v prvih štirih minutah, je verjetnost, da človek preživi do 75 odstotna, če defibriliramo deseto minuto pa okoli 2 odstotna. Zato je izjemno pomembno, da so defibrilatorji v bližini in lahko dostopni, ko je to potrebno. Zveza Lions klubov Slovenije sodeluje pri pobudi Iniciative za AED DEFIBRILATORJE NA ULICE, s katero se želi povečati stalno javno dostopnost avtomatskih defibrilatorjev (LINK 2).

OTROCI REŠUJEJO ŽIVLJENJA

Zveza Lions klubov Slovenije je sopodpisnica pobude OTROCI REŠUJEJO ŽIVLJENJA za uvedbo obveznega 2-urnega nacionalnega izobraževalnega programa iz temeljnih postopkov oživljanja (LINK 3). Lionsi v projektu pomagamo tako, da osnovnim šolam doniramo opremo za učenje oživljanja. Prvi je opremo za pet osnovnih šol v svojem okolju doniral Lions klub Trebnje (LINK 4).

Pooblaščenec za projekt SRČNI ZASTOJ: Zdenko ŠALDA

PROJEKT:

Plakat miru

Mir je pojem, ki nima oblike ali barve, ni ga mogoče meriti, tehtati ali shraniti v železno blagajno.Mir je dobrina, ki mora biti dostopna vsem. Mir se nam ponuja v vsakem trenutku, v vsakem dihu, v vsakem koraku. Le ohranjati ga moramo.

Vsako leto Lions klubi s celega sveta sponzorirajo mednarodni likovni natečaj »Plakat miru« v lokalnem okolju. Namen natečaja je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13 let k razmišljanju o življenju na našem planetu zemlja, o sočutju, o miru. Svoja razmišljanja otroci z različnimi tehnikami predstavijo kot likovna dela. Natečaj poteka stopenjsko.

Dela se najprej ocenjujejo na lokalnem nivoju, nato na nivoju distriktov in v končni fazi na mednarodnem nivoju. Izmed vseh del, ki se zberejo na koncu natečaja je izbranih 23 del, ki predstavljajo delo več kot 350.000 otrok iz vsega sveta. Število vseh otrok, ki sodelujejo v natečaju pa je po grobi oceni vsaj deset-krat večje. Vsak plakat se ocenjuje glede na izvirnost, umetniški slog in tehniko ter na izražanje razpisane teme.

V letu 2018/2019 natečaj Plakat miru Sloveniji poteka že dvaindvajsetič in sicer pod naslovom BODIMO PRIJAZNI. V različnih državah sveta bodo znova nastajala likovna dela že enaintridesetič in otroci bodo lahko izrazili svoja globoka občutenja ob naslovu “Kindness Matters”

Lions Slovenija k sodelovanju povabi prav vse Lions klube v Distriktu 129. Pričakovanja so velika in prepričani smo, da se bodo klubi odzvali v velikem številu.

V letošnjem letu pripravljamo novost pri nagrajevanju zmagovalcev. Na nivoju distrikta bomo za zmagovalca/ko in drugo in tretje uvrščenega izdelali skulpturo goloba, ki ga je na lanski finalni razstavi v Novem mestu oblikovala . Ostali finalisti prejmejo priznanja za uvrstitev med 24 finalnih del. Vsi finalisti prejmejo simbolična darila donatorjev. Finalna dela natečaja 2017/2018 si oglejte v GALERIJI.

S projektom Plakat miru začnemo v začetku meseca FEBRUARJA, ko povabimo vse klube k sodelovanju. Do 15. novembra imajo klubi čas, da na distrikt pošljejo likovna dela učencev, ki so jih izbrali na lokalnem nivoju. Na nivoju distrikta izberemo med 20 – 24 likovnih del, ki gredo v finalni izbor in potem na zaključno razstavo, ki jo organiziramo spomladi prihodnje leto. V letu 2019 bo zaključna prireditev na Vogrskem, datum še ni znan. Med finalisti bomo izbrali zmagovalno delo, ki ga je potrebno poslati na Lions Club International do 1. decembra tekočega leta.

Na mednarodni ravni, sodniki iz umetnosti, dela z mladimi, izobraževanja in medijev izberejo velikega zmagovalca / nagrajenca in 23 dobitnikov priznanj. Mednarodni nagrajenci so obveščeni o zmagovalcu in priznanjih pred ali na 1. februar tekočega leta.

Zmagovalec mednarodne velike nagrade prejme US $ 5000 in možnost prisostvovati na posebni slovesnosti. Vsaka od 23 finalnih nagrajencev prejme denarno nagrado v znesku 500 evrov in potrdilo o svojem dosežku. Več preverite TUKAJ

Zmagovalno delo 2017/2018 - ZARJA ILERŠIČ, pod pokroviteljstvo LK Ljubljana Tivoli

Zmagovalno delo 2017/2018 – ZARJA ILERŠIČ, pod pokroviteljstvo LK Ljubljana Tivoli

Mir je najmočnejša vrednota, ki se najgloblje dotika tistih, ki ga ne morejo doseči, ne moremo ga zaviti, niti podariti. “BODOČNOST MIRU” je bil naslov 30. mednarodnega likovnega natečaja LionsInternational za Plakat miru 2017/2018. Projekt smo zaključili v začetku novembra 2017, poslali zmagovalno delo v Ameriko in po 1.2.2018 pričakovali razglasitev rezultatov. Tokrat se naš plakat miru ni uvrstil med 23 najboljših plakatov na svetu, kljub temu pa smo ponosni na vsa čudovita dela sodelujočih otrok Finaliste Distrikta 129 – Lions Slovenija 2017/2018 si lahko ogledate v galeriji.

Darja Delavec 
Pooblaščenka guvernerja za Plakat miru

PROJEKT:

Tečem, da pomagam

Tečem da pomagam 2018

Dobrodelna akcija Tečem, da pomagam, ki jo pripravljajo slovenski Lionsi skupaj s številnimi prijatelji in podporniki na različnih prizoriščih po državi, je letos povezala več kot 2000 srčnih ljudi.

Vsako od enajstih slovenskih mest je v okviru te akcije razvilo svojo zgodbo, vsem pa je skupno to, da so na posameznih prireditvah prepletli dobrodelnost, glasbo, druženje, šport in dobro voljo. Organizatorji so z raznolikih programom nagovarjali vse generacije: udeleženci so tekli, hodili, premagovali ovire na poligonu, spoznavali pomen zdravega načina življenja, prav vsi pa so lahko to izkusili tudi z zavezanimi očmi, kar je pretresljiva in nenavadna izkušnja, ki zaznamuje vsakogar.

Prva v nizu prireditev je bila že 12. maja v Lipici, 26. maja so bili dobrodelni ljubljanski Lionsi, prvi junijski dan so bili aktivni na Ravnah na Koroškem, vsi ostali pa so dogodek pripravili v soboto, 2. junija. Arboretum Volčji Potok, Celje, Čatež ob Savi, Gornja Radgona, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica in Trebnje so tako v soboto združili posameznike in družine v skupni želji pomagati, ob tem pa tudi osveščati in se družiti.

Prav vsi organizatorji so z delom zbranih prostovoljnih prispevkov podprli delovanje Ustanove Mali Vitez – fundacije za pomoč mladim ozdravljenim od raka, glavnino pa namenili posameznikom in družinam v lokalnem okolju, ki potrebujejo pomoč.

Nekaj utrinkov z dogajanja je ujetih na spodnjih fotografijah ali  tej galeriji.

PPT predstavitev je na voljo tudi tukaj

Koordinator vseslovenske akcije:
Zoran Vodopija iz LK Slovenj Gradec (031 623 306).

Mednarodne izmenjave

O programu

Program mednarodne izmenjave mladih je bil prvič uradno predstavljen leta 1961. Od tedaj se je mednarodne izmenjave udeležilo na tisoče mladih, starih od 15 do 21 let, ki so spoznali življenje drugih kultur. Slovenski Lioni v izmenjavi sodelujemo od leta 1993, prvi tabor pa je bil organiziran leta 1996.

Za razliko od nekaterih drugih programov, lionistični program mednarodne izmenjave ne vključuje turističnih obiskov, študija ali zaposlitve, temveč mladim udeležencem nudi priložnost, da sodelujejo pri vsakdanjem življenju v drugi kulturi, bivajo pri gostiteljski družini, se udeležijo lokalnih običajev ter predstavljajo ambasadorje mednarodnega razumevanja.

Programi lionistične izmenjave mladih običajno trajajo od dveh do štirih tednov, večina mladih se v okviru izmenjave udeleži tudi mednarodnega tabora mladih. Slednje organizirajo Lions klubi z vsega sveta in nudijo udeležencem priložnost, da se srečajo in izmenjajo poglede na različne kulture in običaje.

Programa mednarodne izmenjave mladih se lahko udeležijo mladi, ki:

  • so stari med 16 in 21 let,
  • z njihovo udeležbo soglaša Lions klub,
  • predstavljajo sponzorski Lions klub, njihovo okolje in državo ter
  • so pripravljeni sprejeti navade drugih kultur.

Lions klubi, ki sponzorirajo udeleženca v programu izmenjave:

  • morajo udeležencu predstaviti cilje ter pravila programa izmenjave udeležencu in njihovim staršem,
  • mlade morajo pripraviti na medkulturno izkušnjo in
  • morajo vzpostaviti kontakt s pooblaščencem Distrikta za mednarodno izmenjavo mladih, ki koordinira vse postopke.

Več informacij na

lions.ye.slovenia@gmail.com
PROJEKT:

Donirana hrana

Projekt Donirana hrana je največji projekt članov Zveze Lions klubov Slovenije.
Pri izpolnjevanju našega osnovnega poslanstva POMAGAMO se srečujemo z mnogimi stiskami ljudi. Žal ugotavljamo, da se veliko število ljudi, ki potrebujejo pomoč v obliki hrane ne zmanjšuje. Hkrati ugotavljamo, da se dnevno veliko hrane zavrže še v času, ko je ta  hrana neoporečna in primerna za zaužitje ter  lahko mnogim izboljšala možnosti prehranjevanja.
Zato smo se v Zvezi Lions klubov Slovenije in posameznih Lions klubih odločili za projekt Viški hrane, ki smo ga kasneje preimenovali v projekt Donirana hrana. Namen projekta Donirana hrana je zbrati neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Projekt ima poleg osnovnega cilja, pomagati posameznikom pri njihovem prehranjevanju še veliko drugih pozitivnih učinkov. Zmanjšuje se količina zavržene hrane, povezuje prostovoljce in različne humanitarne organizacije, omogoča dodatne zaposlitve delavcev preko sistema javnih del, koristi donatorjem pri njihovih marketinških aktivnostih, ozavešča lokalne skupnosti in jih aktivira, pozitivno vpliva na odnos do hrane.

Projekt teče tako, da  prostovoljci, člani Lions klubov, Območnih združenj Rdečega križa Slovenije, Karitas, zaposleni v javnih zavodih ter prostovoljci drugih društev vsak dan v trgovinah prevzamejo hrano, ki je pripravljena za ta namen. Prevzeto hrano razdelijo upravičencem, delno isti dan, delno naslednje dopoldne.

V letu 2019 se je projekt Donirana hrana razširil na več kot sto trgovin po vsej Sloveniji. Količina zbrane in razdeljene hrane se povečuje. V letu 2018 smo razdelili več kot 360 ton, ob zagotovitvi vseh potrebnih pogojev je realno pričakovati 10 odstotno rast letno. Pripravljenost donatorjev je vedno večja. Ob tem projektu vzporedno nastajajo še druge akcije, ki pomagajo socialno šibkim (Mercator, Lidl – oblačila in igrače, Hofer – AED, SPAR -hladilniki). Že nekaj let so donatorji največje trgovinske družbe pri nas: Mercator, SPAR,TUŠ, Lidl, Hofer, E.Leclerc (našteti po zaporedju pristopa k projektu).

Projekt prerašča okvire prostovoljstva in nujno potrebuje sistemsko rešitev, ki bo zagotovila nadaljnji obstoj in razvoj projekta.  Prostovoljni prispevki sodelujočih ne omogočajo nadaljnje širitve projekta Donirana hrana. Izkušnje, interes donatorjev in potrebe upravičencev kažejo, da je cilj zbrati in  razdeliti 1000 ton hrane letno realen. Za uresničitev takšnega cilja je potreben sistemski pristop, ki bo ob stabilni finančni in kadrovski podpori lajšal težavo pobiranja hrane na več lokacijah v istem kraju ob isti uri.

Hvala vsem, ki pomagate pri izvajanju projekta Donirana hrana.

 

PROJEKT SKOZI LETA

2012

  • Pri  članicah Lions kluba Maribor Zarja nastane ideja o zbiranju in razdeljevanju hrane.

2013

  • Februarju so začele članice Lions kluba Celje Mozaik prevzemati hrano v Mercatorjevem. Hipermarketu Celje in jo vozile v hišo za brezdomce.
  • Jeseni Zveza Lions klubov Slovenije prevzame projekt in guvernerka imenuje pooblaščenca projekta Viški hrane.
  • V koordinaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo več delovnih srečanj humanitarnih organizacij in predstavniki večjih trgovskih mrež s ciljem širitve projekta in pravne ureditve.

2014

  • V sodelovanju z MO Celje in Zavodom SOCIO so članice Lions kluba Celje Mozaik. organizirale in v začetku leta 2014 odprle prvo razdelilnico donirane hrane. Lokalna skupnost je prispevala prostore in delavca preko sistema javnih del.
  • Projektu se pridruži Spar Slovenija d.d.
  • Julija je Zavod pod strehco Ljubljana odprl svoja vrata tudi za projekt Donirana hrana.
  • Projektu se pridruži Engrotuš d.o.o.

2015

  • Lions članice in člani zberejo denar za prvi avto namenjen projektu Donirana hrana, najprej v Celju, nato še v Mariboru.
  • Količina zbrane hrane preseže 100 ton.
  • Pojavijo se prve inšpekcijske kontrole UVHVVR.
  • Na sejmu AGRA – Gorna Radgona predstavimo projekt.
  • Projekt Viški hrane preimenujemo v Projekt Donirana hrana.

2016

  • Začnejo se konkretnejši pogovori za zakonsko ureditev Donirane hrane na MKGP.
  • S predstavniki MKGP obiščemo več mestnih občin z namenom proučitve stanja in možnosti sodelovanja občin.
  • V Slovenj Gradcu odprejo razdelilnico hrane.
  • V Mariboru prevzame izvajanje projekta Škofijska Karitas Maribor.
  • MKGP v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto poskrbi za izobraževanje z naslovom: Dobra higienska praksa za nosilce živilske dejavnosti, ki prostovoljno zbirajo, shranjujejo, prevažajo, razdeljujejo oziroma posredujejo hrano. Udeležili so se ga predvsem posamezniki sodelujoči v projektu Donirana hrana .
  • Projektu se pridruži Rudnidis d.o.o.

2017

  • Junija dobi donirana hrana svoje mesto v Zakonu o kmetijstvu-1 (ZKme-1).
  • Projektu se pridruži Lidl Slovenija d.o.o.
  • Projektu se pridruži Hofer trgovina d.o.o.
  • V Slovenj Gradcu preselijo razdelilnico v nove prostore.

2018

  • Spar Slovenija donira 10 velikih hladilnikov.
  • MKGP objavi razpis za nabavo tehnične opreme. Projekt je bogatejši za ~40.000€ opreme.
  • V celem letu zbrane več kot 360 ton hrane.

2019

  • Spomladi se vključi stota trgovina v projekt.
  • Ustanovljen je direktorat za hrano in ribištvo s katerim snujemo prihodnost projekta.

 

 

Zdenko Podlesnik
pooblaščenec za projekt Donirana hrana

PROJEKT:

Sporazum Antarktika

Antarktični sporazum je bil sklenjen decembra leta 1959, v času Mednarodnega Geofizičnega Leta, in je stopil v veljavo 23. junija leta 1961. Podpisalo ga je 12 ustanovnih članic: vlade Argentine, Avstralije, Belgije, Čila, Francije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Južne Afriške Republike, Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik, Združenega Kraljestva Velike Britanije in Združenih držav Amerike.

Bistvo Sporazuma je izraženo  v Preambuli:
SPOZNANJE
da vse aktivnosti na Antarktiki služijo v dobrobit vsega človeštva, se uporabljajo izključno v miroljubne namene in naj ne bi bile nikoli  predmet razprtij.
POTRJEVANJE trajnega sodelovanja na področju znanosti, ki je rezultat mednarodnih  raziskav na Antarktiki.
PREPRIČANJE, da nadaljevanje in razvoj sodelovanja na področju raziskav na  Antarktiki temelji na osnovi miru in je v skladu s konceptom Mednarodnega Geofizikalnega leta, ki zagovarja koriščenje znanosti  za napredek vsega človeštva.
PREPRIČANJE, da sporazum zagotavlja vse dejavnosti na Antarktiki v miroljubne namene in je v  duhu  mednarodnega soglasja in dogovora podanega  v načelih ustanovne listine Združenih narodov.

Sporazum obsega 14. členov v katerih so točno določeni pogoji glede: prepovedi vseh vojaških in jedrskih aktivnostih, o suverenosti ozemlja, inšpekciji, pravnih zadevah, znanstvenih aktivnostih, kdo lahko pristopi k temu sporazumu, končne določbe in drugo.

Sporazum je do danes podpisalo 48 držav od tega 19 članic EU. 28 podpisnic (12 ustanovnih in 16 drugih) je posvetovalnih in imajo volilno pravico, preostale lahko tvorno sodelujejo na rednih letnih srečanjih a brez volilne pravice. Bilo je že sprejeto veliko število dopolnil od zaščite okolja do režima turističnih obiskov, ribolova, koriščenja naravnih bogastev in drugo.

 1)      To je edini Sporazum v zgodovini človeštva, ki je plod civilne zamisli (in ne politike), konkretno znanstvenikov, ki  direktno in indirektno delujejo na raziskavah na Antarktiki. Na Antarktiki je povprečno preko leta zaposlenih preko  3000 znanstvenikov (po zimi 1200), indirektno sodelujejo s 50 000 znanstveniki po vsem svetu. Ni danes področja  znanosti, ki se ne bi proučevalo in potrjevalo tudi v okolju Antarktike. Tudi Slovenija bi lahko izkoristila te izkušnje (npr. nanotehnologija), čeprav ni potrebne nobene posebne investicije (priključitev čisti ekonomski interes) .

2)      To je Sporazum, ki na določenem geografskem območju to je iznad 60o vzporednika točno določa vse okoljske zaščite, katere za sedaj vsi spoštujejo, čeprav na Antarktiki ni represivnih inštitucij (obalna straža, vojska, ni sodišč, ni tudi sankcij). Nekaj nepravilnosti nekaterih držav (japonski letni ulov kitov) se redno preprečuje. Antarktika je poslednja celina na našem planetu, ki je še ekološko čista (čeprav so še danes v pingvinih sledi DDTa iz 50. let prejšnjega stoletja), favna in flora sta za enkrat zaradi spoštovanja dogovorov še v dobrem stanju, predvsem pa je največji vir sladkovodne vode.

3)      Pod Antarktiko se nahajajo bogata rudna bogastva. Vprašanje je, kdaj bo uspelo kapitalu,  razviti ustrezne tehnologije za izkoriščanje teh bogastev. Nekontrolirano izkoriščanje je edina nevarnost da Sporazum pade. Ali bo naše človeštvo dovolilo da bo kapital v svoji lakomnosti tudi tu zmagal?

4)      Navkljub težki politični in ekonomski situaciji v Sloveniji, bi morali še vedno imeti posluh za civilne pobude, ki sigurno imajo posredne ugodne učinke.  Današnje število držav podpisnic Sporazuma znaša eno četrtino, vendar pa  po prebivalstvu več kot 60 %. S pristopom k podpisu tega Sporazuma, bi Slovenija pokazala da ima namero in interes za tvorno sodelovanje glede zaščite našega planeta, kar bi pomenilo odmevno dodano vrednost v njenem umeščanju v svetovni prostor.

Zveza lions klubov Distrikt 129, Slovenija je poslala pismo sedanjemu mednarodnemu predsedniku LCI Wayena Maddena s prošnjo, da na zasedanju skupščine ZN predlaga Vladam držav članic OZN da pristopijo k Sporazumu o Antarktiki in ga podpišejo, v kolikor ga še niso podpisale.

Ekologija je vedno bolj in bolj pomembna in postaja eden izmed glavnih dejavnikov tudi med Lioni. Naj omenimo čudovite akcije bivšega mednarodnega predsednika Lionov, g. Wing Kun Tam, ki je vse Lione po svetu navdušil  s posaditvami dreves. Namesto ciljnega milijona novih dreves je bilo posajeno nekaj milijonov po vsemu svetu.

PREJEMNIKI POBUDE:
– Vlada
– MZZ
– Parlament
– Združenje nevladnih organizacij
– Predsednik RS

Miro Brumat
pooblaščenec za projekt Sporazum Antarktika