Lions klub Velenje 05.02.2025 odprl drugo razstavo natečaja Plakat miru – Mir brez meja – z omizjem o pomenu miru v našem okolju.
Mir je vrednota, ki jo je potrebno gojiti vsak dan, na vseh ravneh. Za notranji in splošni mir je ključna varna in ljubeča družina. O tem, o vzrokih nemirov, bi se morali veliko pogovarjati, a za to ni interesa in časa! Odpuščati, kar je za mir ključno, je vse težje ali nemogoče.
V DEOS Zimzelen v Topolšici je od srede, 05. februarja 2025, že drugič razstavljenih 42 plakatov miru, ki so jih v okviru natečaja Plakat miru-Mir brez meja 2024/2025 na povabilo Lions kluba Velenje narisali učenke in učenci 10 osnovnih šol iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Razstava je bila odprta z omizjem o pomenu miru v našem okolju, ki ga je vodila ga. Nataša Gerkeš. Na razgovoru so svoja razmišljanja delila dekleta in mentorica risanje iz osnovnih šol Antona Aškerca Velenje ter Ljubno ob Savinji, devetošolka iz debatnega kluba ter tri osmošolke, avtorice plakatov ter dve iskrivi stanovalki tega doma.
Misli o tem, kako razumejo mir, kako ga doživljajo v sebi, v svojem okolju, kaj je zanj potrebno narediti, kako ga je potrebno gojiti na vseh ravneh – od osebnega miru, miru v družini in okolju, v katerem živimo, kako za mir med nami s svojim zgledom vplivati na druge, kako se izogibati nemiru, so se med najmlajšimi in starejšimi prepletale in dopolnjevale.
Po besedah mladih učenk se mir med nami začne z jutranjim pozdravom in/ali vračilom pozdrava, z jutranjim nasmehom, s katerim pokažemo medsebojno spoštovanje, ko se do drugega obnašamo tako, kot želimo, da se on obnaša do nas; kako na mir v nas samih, kako ga delimo drugim, vpliva vzgoja od doma; da lahko in zmoremo sprejemati različnosti med nami, ne glede na barvo, vero in nagibe; da znamo sprejeti različna mnenja drugih, ne le svojega. Da nam ni vseeno za druge.
Za mir v svojem okolju se pogovarjamo s tistimi, ki nam mir dajejo in se oddaljimo od tistih, ki nam ga jemljejo. Je pa pri tem, da bi lahko bili z njimi bolj strpni, potrebno razumeti, da vsi ne izhajamo iz enako temperamentnih, varnih in čutečih okolij. Varne in ljubeče družine so temelj notranjega miru otrok in odraslih.
Ko temu ni tako, bi si morali prizadevati ustvariti ustreznejše okolje vsaj v šoli in družbi, če ga mladi nimajo doma. Sicer so to razlogi in povodi za nemire. Tudi za vse več nasilja v šolah. Ki ga je preveč.
Mladenke so s prstom pokazale na negativen vpliv družbenih medijev posebej na otroke in mladostnike. Starši nimajo dovolj nadzora nad tem, koliko in kje njihovi otroci zapadajo pod vpliv vrstnikov in starejših v omrežjih. Tudi zato prav ti brez slehernih omejitev netijo razraščanje nespoštljivih in neprimernih odnosov med otroki in mladimi, otrok in staršev do učiteljev.
O razraščanju nemira, nestrpnosti in napetostih na vseh ravneh, bi se morali veliko več pogovarjati, da bi našli prave rešitve. A si za to ne vzamemo časa. Ne v šolah, ne doma.
Starejši udeleženki sta svoje razumevanje miru z veseljem delili s tako mladimi sogovornicami.
Mir je velika vrednota. Pomeni blagostanje, razumevanje in srečo, brez prepirov in sovražnosti, zdrave medsebojne odnose. Predstavlja brezskrbno prihodnost in starost.
A danes v svetu ni tako. Nemiri so vir neskončnega trpljenja, žrtev in uničenih domov premnogih. Kako naprej?
»Vi mladi ste poslanci miru, nosite ga v sebi in med ljudi. Ustvarjajte čas za vašo brezskrbno prihodnost. Mi starejši vam bomo sledili in podprli vsa vaša prizadevanja, da bi vladal mir v družinah, med ljudmi in med narodi.«
Ključ do miru med ljudmi je notranji duševni mir vsakogar od nas. Treba ga je gojiti s hvaležnostjo za vsak doživeti dan in ga prenašati na soljudi.
Vsi želimo živeti dobro. Je to vedno tudi prav? Starejši si moramo sami sebi z leti, prej ali slej, odgovoriti, ali smo v življenju delali prav. Da čutimo globoko v sebi, da delamo prav še danes.
Le tako bomo imeli mir. Naš notranji in splošni mir. Oba sta pomembna. Če bo to počela večina, ne bo bojazni za mir med nami.
Da bi ljudje tako razumevanje miru prenašali na mlajše, nimajo sogovornikov. Ker se ti ukvarjajo s problemi, ki jih starejši v njihovih letih sploh poznali niso, nimajo časa in volje, da bi jih poslušali.
Zato je tudi odpuščati, kar je za notranji in splošni mir najtežje, a ključno, vse težje ali nemogoče.
