Posvet “Spoštujmo hrano – spoštujmo planet” ob Dnevu zavržene hrane

V Hiši Evropske unije v Ljubljani, je v sredo, 24. aprila 2024 potekal posvet je namenjen vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano oziroma vsakomur, ki ga zanima izziv, kako zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade.

Udeležil se ga je tudi pooblaščenec za Donirano hrano Zveze Lions klubov Slovenije Zdenko Podlesnik, ter sodeloval v razpravi projektov, ki uspešno potekajo.

V okviru dogodka so bili predstavljeni tudi projekti, ki uspešno delujejo na področju preprečevanja nastajanja odpadne hrane.

Donirana hrana (LIONS, Distrikt 129 Slovenija)
Zero waste catering lab (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje)
»Samo1planet« (LIFE IP CARE4CLIMATE)
Primeri (Ekošole)
Hrana ni odpadek (ciljni raziskovalni projekt, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)
Plakati (Tam Tam, specialisti za mestne plakate)

“Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno,” so zapisali na spletni strani Naša super hrana. Bistveni koraki za manj zavržene hrane so načrtovanje svojih obrokov, kupovanje lokalnih, trajnostnih živil in uporaba ostankov hrane za pripravo novih jedi.

Partnerji projekta so v namen ozaveščanja pripravili tudi plakate, kjer so besedo hranazavest pojasnili kot ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog.

Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2022 pa nekaj manj kot 151.000 ton. Dve petini te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, in sicer 47 odstotkov. Sledi gostinstvo in strežba hrane s 37 odstotki.

Ste vedeli: Preveč zavržene hrane in lakota na planetu

Podatki kažejo, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov (zemlja, voda, energija). Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS = pesticidi + herbicidi + fungicidi) in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.

V Evropi pa na leto odvržemo približno 88 milijonov ton hrane ter s tem povzročimo kar 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroči odpadna hrana na svetovni ravni. (nasasuperhrana.si)

Več: 4. slovenski dan brez zavržene hrane poudarja spoštovanje hrane in našega planeta | GOV.SI

Slovenski dan brez zavržene hrane (stat.si)