Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Ob 21. uri vsak delavnik se Mercatorjev center na Taboru zapre za obiskovalce, hkrati pa pridni trgovci iz hipermarketa že pripravljajo živila, ki jim ta dan poteče rok uporabe. Pred zadnjim vhodom trgovskega centra namreč že čakata prostovoljki, ki jih bosta prevzeli in odpeljali v zavetišče za brezdomce, od tam pa naprej tistim, ki nimajo veliko možnosti izbire, zato bodo to hrano z veseljem sprejeli.
Seznam dvočlanskih “ekip”, ki so na posamezne dnevne zadolžene za prevzem hrane in dostavo v zavetišče, se je takoj napolnil. 25 od devetindvajsetih članic mariborskega Lions kluba Zarja – vse, ki lahko – se je vključilo v akcijo, tako da so 1. oktobra brez težav začele delati. Navdušenje za sodelovanje je bilo veliko, poudari Nevenka Kosi, predsednica društva, kljub temu, da ženske vozijo s svojimi avtomobili, na svoje stroške, odstopijo svoj čas. Četudi je zamisel zrasla na mariborskem zelniku – pobudo, da hrana, ki je trgovine naslednji dan več ne bodo mogle prodati, namesto med (biološkimi) odpadki pristane na mizi kakšne revne družine, je že nekaj let nazaj dala Mariborčanka Pavla Mlinarič -, so jo najprej uresničile celjske lionistke. Ko je bilo v Mariboru vse pripravljeno, so mariborskim kolegicam rade volje pokazale, kako vse skupaj poteka, tako da ni bilo nobenih začetnih težav. Tudi v zavetišču za brezdomce na Ruški cesti, ki sodi pod okrilje Centra za socialno delo Maribor, okoli pol desete fantje, uporabniki zavetišča, že čakajo, da prevzamejo “robo” in jo spravijo v hladilnik. Tam počaka do jutra, ko jo razvozijo do končnega uporabnika. “V Varno hišo, Materinski dom, Krizni center, v začasne bivalne enote na Tezno, tudi naši fantje si obdržijo kak kos pice …; skratka vsem, ki potrebujejo takšno pomoč,” nam pojasni Boris Kurent, zaposleni v zavetišču. Kam bodo šli kruh, narezana sadje in zelenjava, sendviči, pečeno meso, sladice, se odločajo sproti, odvisno od tega, koliko in kaj dobijo: “Samo čim prej mora vse ‘v promet’.” So pa to za tiste, ki to hrano dobijo “prave dobrote”, pove Kurent; prav vsakega kosa so veseli.
Živila so ob prevzemu v trgovini ustrezno zapakirana, da roke ne pridejo v stik z njimi, izpolnjujejo vse pogoje higienskega standarda HACCP. Usposabljanje o tem sistemu je opravila že večina članic, ostale ga bodo v kratkem, pravi Kosijeva. Pri prevzemu v trgovini trgovci vse izdano blago popišejo, toplo hrano nato prostovoljke zložijo v posebno izolirno posodo, ki ustreza omenjenemu standardu. Vsak dan delata po dve in ena članica ekipe se vsak dan zamenja, tako da si lahko predajajo posodo. Lions klub Zarja je z Mercatorjem sklenil poskusno, trimesečno pogodbo o sodelovanju in v Zarji pričakujejo, da jo bodo po izteku podaljšali, po celjskem vzoru, kjer aktivnost uspešno in v obojestransko zadovoljstvo poteka že od februarja letos. ačrtujejo pa tudi, da bodo hrano začele prevzemati tudi ob sobotah in nedeljah. Projekt viškov hrane je v tem letu eden glavnih lionističnih projektov, ob tem pravi predsednica mariborske Zarje, saj so vsi klubi pozvani k takšnemu delovanju, kot so se ga lotile lionistke v Celju in Mariboru ter z novembrom tudi v Trbovljah. Da so potrebe po hrani velike, namreč ni dvoma, in projekt bo treba profesionalizirati in ga širiti. Tako logistično kot kadrovsko, poudarja tudi Jožef Tivadar, direktor CSD Maribor, kjer skrbijo, da brezplačna hrana pride v prave roke. Na eni strani bi bilo po njegovem mnenju treba vključiti še druge trgovce, ki jim enako kot Mercatorju vsak dan ostaja še povsem užitna hrana s pretečenim rokom uporabe, in na drugi dodatne uporabnike z najnižjimi prihodki, ki si le stežka zagotavljajo osnovno preživetje; tako na centru za socialno delo kot pri izvajalcih različnih socialnih programov jih poznajo zares veliko. (Večer, avtor: Lidija Ferk, 23.10.2013)
