Nekega dne
Začetek te zgodbe pelje v Tel Aviv, Izrael, pred desetimi meseci. Zaradi neizmerne želje po spoznavanju nepoznanega in navdušenja nad dobro hrano, sem se znašla v restavraciji, kjer strežejo slepi. Občutke, ki sem jih doživela, boste lahko začutili sami, v Sloveniji.
Ideja
Bolj kot dobra hrana, zanimiva izkušnja in globlje spoznavanje svojih čutili, mi je v glavi ostala ideja in spoznanje, da vsakdanja stvar z malo domišljije in volje postane unikatna in družbi koristna. Če sem iskrena, je bil to prvi dobrodelni projekt, kjer nisem čutila pozitivne diskriminacije. Tokrat sem bila jaz tista, ki se zaradi enega čuta manj ni znašla v tako vsakdanjem opravilu kot je hoja in prehranjevanje. Slepi natakarji pa so postali heroji v mojih očeh; v težjih pogojih kot videči natakarji so delo opravili profesionalno in z veliko smisla za humor. V trenutku, ko sem bila ponovno na svetlobi, se mi je posvetilo: ”Lahko bi to v Sloveniji…”
Gremo realizirati
Kratek pogovor z ustanoviteljico izraelske restavracije go. Aldino, me je prepričal, da je ideja izvedljiva. ”Stvar je zelo preprosta, le ljudi z voljo moraš dobiti. Drugo so birokratske malenkosti.” S temi stavki sem odšla nazaj v Slovenijo in takoj do Lions Distrikta Slovenije 129 ter Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Pri obeh sem dobila ljudi z veliko volje in znanja. Brez kompliciranja, teorij in tuhtanja smo se po nekaj skupnih sestankih podali v akcijo. S svežo energijo ravnateljice Katjuše ter delovno in predano učiteljico gospodinjstva Damijano, je Zavod nemudoma začel z ‘avdicijo’ natakarjev in vajami. Lions Distrikt Slovenije pa je, z veliko podpore guvernerke Alenke Marter, Zavodu namenil 600€ za restavracijski material.
Sedaj se poskusne vaje in dogodki odvijajo v jedilnici Zavoda, katero so popolnoma zatemnili in opremili z vsem potrebnim.
Se nadaljuje…
4.12.2013 so predstavniki Lions Distrikta Slovenije, v zahvalo za donacijo in vsesplošno podporo projektu, vabljeni na večerjo. 11.12. bomo postregli tudi politikom in gospodarstvenikom in s tem poskušali pripeljati projekt na višjo raven. Ko sem videla naše slepe natakarje s kakšno lahkotnostjo opravljajo to delo in zaslišala res močne želje za delo v restavraciji, je bilo vse več kot smiselno. Obljubila sem jim, da bomo skupaj delali na realizaciji sanj. Učni inkubator, ki bi prerasel v samostojno restavracijo, kjer bi zaposlitev dobili tudi drugi učenci srednješolskih programov za slepe; administrator in ekonomski tehnik, ter v bližnji prihodnosti gospodinjski pomočnik. Sodelovanje vidim tudi z novogoriškim društvom slepih, ki sami pridelujejo začimbe in kuhajo razne dobrote ter drugimi društvi za slepe po vsej Sloveniji. Dolgoročni plan temelji na kulturno izobraževalnem centru, kjer bi ljudje s posebnimi potrebami, na inovativen in sproščen način, ponujali nove izzive za širšo družbo.
Projekt raste sproti in ideje se kopičijo. Za sedaj je možnost obiska inkubatorja (ZSSM) po predhodnem naročili (12 oseb) v zameno za simbolično donacijo. Vabljeni!
Medijske objave:
