15. oktobra, na svetovni dan bele palice, sem se podala po poteh talnega taktilnega vodilnega sistema v centru Ljubljane, točneje na trgu Ajdovščina, kjer smo v družbi slepih in slabovidnih Centra IRIS in Zavoda DOSTOP, spoznavali talne taktilne vodilne oznake, ki so izjemno pomembne za varno pot slepih in slabovidnih do vseh pomembnih točk v mestu.
Z uporabniki Centra IRIS smo najprej poslušali razlago kakšne so oznake, kako jih prepoznati, kje so točke spremembe in kaj pomenijo.
Nato smo se podali po talni taktilni vodilni poti in skupaj z vodniki, ki so jim oznake razlagali tekom hoje, počasi spoznavali razlike in spremembe, ki so nakazovale pomembno točko.
Pojavilo se je precej vprašanj, predvsem kako izboljšati oznake za slepe in slabovidne v prostoru, saj so njihove talne taktilne vodilne poti velikokrat ovirane s strani – ali lokalov, ki zunanje mize in stole razširijo tudi do/na talne taktilne oznake, ali začasnih elementov v prostoru, postavljenih zaradi različnih dejavnosti in dogodkov (kioski, kolesa, obeležja…).
Poleg vseh fizičnih ovir, na katere lahko slepi in slabovidni naletijo, je tu še problem neprimerne izbire tlaka na področju, kjer je talni taktilni vodilni sistem. Običajno je tlak v večini mest sive do črne barve. Odvisno seveda od uporabljenega materiala. V takšnih primerih je bolje, če bi talni taktilni vodilni sistemi bili v svetlejših barvah. Tako bi jih slabovidni hitreje zaznali.
V primeru trga Ajdovščina je izbor tlaka, kar se tiče uporabnosti za slabovidne, popolnoma neprimeren. Že videčim lahko povzroča težave, verjamem pa, da imajo slabovidni še hujše težave. Kajti, tak tlak vidijo kot valovanje. To, in sivina tlaka s sivino talne taktilne vodilne poti skupaj, za slabovidne ni optimalna izbira.
Prav tako so za slepe in slabovidne lahko problematične tudi oznake za kolesarsko stezo, saj jim povzročajo težave ob hoji z belo palico.
Še eno opažanje sem zabeležila, ki je bistveno za dobro sobivanje med videčimi in slepimi ter slabovidnimi. Zaznala sem ga med sprehodom s skupino. Presenetila me je izjemna nezainteresiranost videčih ljudi do ljudi z belo palico. Ob delu avtobusne postaje, kjer ljudje večinoma stojijo ali sedijo čakajoč na avtobus in je malo prostora za hojo (med cestno površino in steklenimi stenami postaje), je tudi talna taktilna vodilna pot. Ko smo imeli mimohod z učenjem o poti, so nas čakajoči na avtobus sicer opazovali, niso pa se umaknili s talne taktilne poti slepim in jim tako otežili prehod.
Osveščanje videčih o problemtiki slepih in slabovidnih ob hoji po mestu bi bilo potrebno bolj umestiti v prostor mesta, v šole in vrtce.
O celotnem dogodku sem na rednem klubskem sestanku obvestila člane matičnega kluba, jim razdelila aktualno brošuro zavoda Dostop ter poudarila problematiko. Poročilo bo objavljeno na »Lions novice samo zate«, ki jih redno dobivamo vsi člani Zveze Lions klubov Slovenije.
Pripravila: Urška Ivanovič, predstavnica Lionsev v sklopu dela Zavoda Dostop, Min. za okolje in prostor. Centra IRIS in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
